STATUS UDELEŽENCA

PRIZNANJE PREDHODNEGA ZNANJA

Predhodno pridobljeno znanje se lahko prizna na podlagi javno veljavne listine, če listina ni starejša več kot deset let. Po standardu znanj se enakovredno upoštevajo pozitivno ocenjeni premeti, kar se ugotavlja na podlagi imena predmeta in primerjave kataloga znanj pri čemer razlika v obsegu ur ne sme presegati 30%.

STATUS UDELEŽENCA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

Izvajalci programov izobraževanja odraslih – javno veljavnih programov za:
osnovno šolo,
srednjo šolo,
višjo šolo

OKROŽNICA - Status udeleženca izobraževanja odraslih

Ker se v praksi pojavljajo nekatera vprašanja o statusu udeleženca izobraževanja odraslih, podajamo nekaj pojasnil.

Cilj Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06, uradno prečiščeno besedilo) in ostalih pravnih aktov, ki urejajo statusna vprašanja, je uveljaviti izenačitev pravic rednih dijakov s pravicami udeležencev izobraževanja odraslih. V tem smislu je zapisana tudi določba 65. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, uradno prečiščeno besedilo), ki določa, da imajo udeleženci izobraževanja odraslih enake pravice kot tisti, ki se redno izobražujejo.

Pridobitev in prenehanje statusa udeleženca izobraževanja odraslih ureja Zakon o izobraževanju odraslih v 3. – 5. členu. Status udeleženca izobraževanja odraslih se pridobi z vključitvijo v izobraževalni program. Ta status pa preneha, ko udeleženec uspešno konča izobraževanje ali z izpisom iz tega izobraževanja.

Načelo izenačitev pravic rednih dijakov s pravicami udeležencev izobraževanja odraslih je potrebno upoštevati pri pridobitvi statusa, kot tudi pri možnostih ponavljanja in prenehanju statusa udeleženca izobraževanja odraslih.

Ta vprašanja urejata Zakon o gimnazijah (Uradni list, RS, št. 1-2/07, uradno prečiščeno besedilo) v 20. – 23. členu in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju v 48. – 54. členu. V skladu z obema zakonoma lahko dijak praviloma enkrat ponavlja letnik v istem izobraževalnem programu. Status dijaku preneha, če se dijak ne vpiše v naslednji letnik. Največ za dve leti se lahko status podaljša dijakom s posebnimi potrebami, dijakom vzporednega izobraževanja, perspektivnim in vrhunskim športnikom, dijakom, ki ne napredujejo zaradi starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin ali bolezni.
Dijak, ki v istem izobraževalnem programu ni izpolnil obveznosti za vpis v višji letnik tudi po ponavljanju letnika, lahko v istem programu nadaljuje izobraževanje kot udeleženec izobraževanja odraslih, vendar zopet največ dve leti v istem letniku istega izobraževalnega programa. Potem pa nima več možnosti vpisa v isti izobraževalni program.

To velja za vse udeležence izobraževanja odraslih, ki se v skladu z Navodili o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja (Uradni list RS, št. 6/08) izobražujejo v obliki samostojnega učenja (samoizobraževanje) ali organiziranega izobraževalnega dela na podlagi osebnega izobraževalnega načrta. Udeleženec izobraževanja odraslih lahko v istem izobraževalnem programu praviloma za eno leto podaljša opravljanje obveznosti, ki jih ni uspel opraviti v roku, določenem z individualnim izobraževalnim načrtom.

Potrdilo o vpisu na predpisanem obrazcu se izda vsem udeležencem izobraževanja odraslih, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. Drugi udeleženci izobraževanja odraslih pa nimajo pravice do potrdila o vpisu.

Pripravil:
Igor Kogoj, višji svetovalec 1

Dr. Slavica Černoša, po pooblastilu
Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih

PRIJAVA NA IZPIT